Wall clock Time runs - muybridge elephants in motion

Stenska ura Čas teče - muybridge sloni v gibanju

Inspiracija SLON: Silhuete slonov v gibanju so povzete po fotografiji Eadwearda Jamesa Muybridga (1830-1904), britanskega fotografa, ki je večino življenja deloval v ZDA. Bil je pionir v fotografiranju živali v gibanju in v dokumentaciji ljudi v vsakdanjem življenju. Izumil je tudi Zoopraxiscope, napravo, ki je omogočala projekcijo prepremikajočih slik.

V 70-ih 19 st. je guverner Kalifornije Stanford najel Muybridga, da ugotovi, če se konj v galopu v nekem trenutku "odlepi" od tal oziroma da se z nogami ne dotika tal, kar je tudi dokazal. Poleg konj je Muybridge fotografiral druge živali v gibanju npr.  mačke, koze, krave, slone. Prav te fotografije so me inspirirale pri poslikavah različnih predmetov, prvotno obešalnikov, nato ur, brošk...

info & order: missmaus.design@gmail.com

velikost ure - kvadrata: 25 cm x 25 cm x 4 mm

Inspiracija BARVE: Barvna paleta je povzeta po črtasti majici figure na sliki, ki je del freske v kapeli San Brizio (katedrala v lepem mestecu Orvieto), toskanskega slikarja Luca Signorelli-ja (1445-1504).

Rimske tlakovane kocke in stenska ura, jan 2013

Wooden brooch La Carbonara

 Kip Giordana Bruna stoji na znamenitem trgu Campo dei Fiori, v Rimu. Giordanov pogled sega do pročelja hiše s napisom La Carbonara. Ni karbonare brez jajc.

Foto & Montage: Miss Maus, jan 2013

Lesena broška, ročno poslikana in prelita z glazuro.
6cm x 5cm x  4mm
info: missmaus.design@gmail.com

Rim, Rome, Roma.

Tokrat sem se v večno mesto odpravila tudi z Miss Maus lesenimi broškami, saj se mi je ideja o njih porodila prav v tam, nekaj več kot pred letom dni.

Naprave za hlajenje zraka  kazijo pročelja hiš  s svojim belim plastičnim ohišjem povsod, še posebno pa v starih mestnih jedrih. Prebarvane  se skoraj zlijejo s  podlago.  Dober kompromis. Brnenje pa ostaja.

 Mesto teras.  Ptičja perspektiva bi razkrila božanske male vrtove na strehah.

wall clocks and Signora Bianca

Med bivanjem v malem mestecu Bomarzo (v bližini Rima), je bila Bianca (zdaj jih šteje rosnih 78 let) najboljša prijateljica, soseda in oster kritik mojega ustvarjanja. 

Ob večerih sva sedeli v njeni lepi kuhinji, ure in ure razglabljali o literaturi, umetnosti. 

Signora Bianca je pri 5 letih s svojo mama bila izgnana iz Moskve zaradi italjanskih korenin in nikoli več ni videla svojega očeta. Živela je v Rimu, študirala v Neaplju, bila večkrat poročena in sedaj prebiva v prelepi hiški na obrobju Bomarza, ker skrbno neguje vrt v družbi mačk. 

Pogrešam čas, ki sem ga preživela z njo in komaj čakam, da se spet nasmejiva do solz. 

Diogenes of Sinope & Miss Maus brooch

Slika Atenska šola (slikarja Rafaela) v središče postavlja Platona in Aristotela. Desno spodaj na stopnicah, na pol ležeče bere Diogen iz Sinope. "Kontroverzen" antični grški filozof je iz revščine naredil vrlino. Spal je v sodu na trgu. Uničil naj si bi leseno skodelo, ko je videl fanta piti vodo z roko. Jedel je na trgu, kar je bilo Antencem neobičajno in na graje je vedno odgovarjal, da na trgu ponavadi postane lačen.

Podnevi naj bi z oljno svetilko iskal poštenega človeka in vsakič je našel le podleže.

Rafael ga je upodobil osamljenega na stopnicah v sinjemodrem oblačilu sloneč na violičastem ogrinjalu. 

Rafael je med drugim pozabil Diogenu dodati leseno broško Miss Maus. 

Silhueta broške je povzeta po etruščanskem očesu, ki se pojavlja na glinenih posodah in Diogenu iz Sinope pomaga pri branju. 

Že že, da sta bila Platon in Aristotel face, a Diogen iz Sinope je bil morebiti še večja. 

Ena od legend pravi, da se je Aleksander Veliki odločil obiskati Diogena iz Sinope, ker je slednji vele Aleksandra ignoriral. Aleksander ga je našel ležati na soncu. Aleksaner ga je pozdravil in vprašal, če si česar želi. Diogen je odgovoril: " Da, umaknite se mi izpred sonca". Šokirani Aleksander naj bi dejal svojim: "toda resnično, če ne bi bil Aleksander, bi si želel biti Diogen".

Broške v družbi Kraljice peči.

Med zapuščenimi zidancami na Dalenskem je bila najdena pečka na drva Kraljica peči. Očiščena v dobri družbi lesenih brošk čaka na zimo.

     

Miss Maus .... miss maus....miss maus...

Okno, ki je postalo ogledalo, sem našla v Centru ponovne uporabe v Rogaški Slatini.

Med prenavljanjem sem v šali izgovorila Miss Maus in v trenutku sem se zavedala, da sem našla ime zame oziroma ime za predmete, ki nastajajo izpod mojih prstov. 

Okno je postalo moje ogledalo v svet, z malo domišljije seveda.

wall clocks - stenske ure ... ko čas drugačno teče

 info: ana.hribar@gmail.com

ReUse - ko stari leseni predmeti dobijo novo življenje na steni

Stara lesena posoda in deska za rezanje sta se znašli v moji delavnici. Uporabila sem ju polovično.
"Pol polica" se obesi na steno in uporabnost je v rokah bodočega lastnika.

wooden brooches - lesene broške... slike, ki se nosijo